Razlike med spoloma v informacijskem vedenju: iskanje informacij v splosni knjiznici

Headnote

Oddano: 18. 3. 2016 - Sprejeto: 26. 10. 2016

1.01 Izvirni znanstveni clanek

1.01 Original scientific paper

UDK 027.62-052

Izvlecek

Namen: Informacijsko vedenje zajema clovekovo aktivno in pasivno prejemanje informad], na katero vpliva vrsta dejavnikov. Namen tega prispevka je predstaviti razlike med spoloma v informacijskem vedenju.

Metodologija: V raziskavo je bilo vkljucenih 112 uporabnikov splosne knjiznice, 56 moskih in 56 zensk. Uporabljena je bila metoda spletnega anketiranja, rezultati pa so bili analizirani s pomocjo deskriptivne in inferencne statistike.

Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da moski pogosteje pripravijo nacrt iskanja informacij in dlje casa vztrajajo pri dolocenem informacijskem viru, medtem ko zenske pri iskanju pogosteje iscejo v sodelovanju in se bolj zanesejo na pomoc knjiznicarja. Moski pri zacetku iskanja informacij obcutijo tudi visjo stopnjo zadovoljstva in se v procesu ocenjujejo za boljse iskalce informacij; tako moski kot zenske pa zacnejo informacije iskati po spletu.

Omejitve raziskave: Raziskavo bi bilo treba se razsiriti in vkljuciti uporabnike razlicnih starostnih skupin.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Razprava je usmerjena v iskanje priloznosti za splosne knjiznice v smislu pridobivanja novih uporabnikov in personalizacije storitev.

Kljucne besede: informacijsko vedenje, uporabniki, razlike med spoloma

Abstract

Purpose: Information behaviour is based on people's active and passive reception of information. The purpose of this article is to explore gender differences as one of the variables affecting information seeking behaviour.

Methodology/approach: The research included 112 users out of which 56 were male and 56 female. Data were collected by an online questionnaire and the results of the survey were analysed with the use of descriptive and inferential statistics.

Results: The results showed that men, compared to women, are more likely to prepare a plan for information seeking, as well as to spend more time on a specific information source. Additionally, men also experience a higher level of satisfaction at the beginning of the information seeking, and consider themselves as better information searchers in comparison to women. On the contrary, women tend to search for information in a group and use the help of a librarian more often than their male counterparts. However, both genders start their information seeking by using web information sources.

Research limitations: This research should be extended to include a greater number of users of different age groups.

Originality/practical implications: Libraries could utilize these findings on gender's relation to information behaviour to obtain new users and to deliver personalised information services.

Keywords: information-seeking behaviour, library users, gender differences

1Uvod

Informacijsko vedenje je podrocje, ki je pri raziskovanju uporabe informacijskih virov v knjiznicah kljucno. Prve raziskave so nastale v obdobju po drugi svetovni vojni in so bile usmerjene predvsem v uporabnikovo interakcijo z razlicnimi informacijskimi sistemi in podatki, ki jih pri tem pridobi, sele v osemdesetih pa se je to raziskovanje obrnilo v smer samega uporabnika. Wilson (1999) omenja, da je slo za interdisciplinarno povezavo vseh tistih podrocij, ki so se pri raziskovanju informacijskega vedenja bolj usmerjala v vedenje uporabnikov kot v delovanje samega informacijskega sistema. Na osnovi teh raziskav je dopolnil svoj model informacijskega vedenja, v katerega je kot spremenljivke dodal znacilnosti uporabnika. Ena izmed teh je tudi spol.

Raziskave nam omogocajo boljse razumevanje informacijskega vedenja v povezavi z znacilnostmi uporabnikov. Promocija in trzenje knjiznicnih storitev sta dve izmed poglavitnih dejavnosti splosnih knjiznic. Tako knjiznice priblizajo in predstavljajo svojo dejavnost sirsi javnosti, predvsem potencialnim novim uporabnikom. Kot taka je promocija tudi pomemben del strategij razvoja slovenskih splosnih knjiznic za prihodnje delo. V dokumentu Strategija razvoja splosnih knjiznic Slovenije 2013-2020 (Slovenske splosne knjiznice za prihodnost, 2012) je navedeno, da je povecanje uporabe razlicnih knjiznicnih storitev eden izmed glavnih strateskih ciljev. Ceprav splosne knjiznice ze dolgo niso vec le izposojevalisca knjig, v javnosti se vedno niso prepoznane po raznovrstnosti svoje ponudbe in njihove storitve ostajajo neizkoriscene. Da bi se temu kar najbolj izognile, morajo knjiznice oblikovati svoje poslanstvo v skladu s svetovanjem, usmerjanjem in prebujanjem potencialov uporabnikov in hkrati zadovoljevati njihove dejanske, ugotovljene in preverjene potrebe. V razvoj storitev je treba z ucinkovito promocijo vkljuciti same uporabnike. Potencialnim uporabnikom, ki zelene informacije se zmeraj raje pridobivajo s pomocjo nakupa knjig, prosto dostopnih virov na internetu ali pa zaradi pomanjkanja casa uporabljajo knjiznicne storitve preko drugih, bi knjiznice lahko prisle nasproti s ponudbo nadstandardnih personaliziranih storitev, katerih stroske bi pokrili uporabniki sami (Slovenske splosne knjiznice za prihodnost, 2012). Predlagani so tudi trije ukrepi za dosego ucinkovitejsega priblizevanja storitev potencialnim uporabnikom - ucinkovita ciljna promocija storitev, vkljucevanje uporabnikov in drugih deleznikov knjiznic v nacrtovanje in razvoj storitev ter oblikovanje ponudbe nadstandardnih storitev kot nadgradnje javne sluzbe.

Poznavanje razlik med spoloma lahko pomaga knjiznicam, da prilagodijo nacrtovanje in promocijo dejavnosti in storitev na nacin, da cim bolje zadovoljijo uporabniske informacijske potrebe in pritegnejo cim vecje stevilo potencialnih uporabnikov. Te predloge natancneje obravnavamo v razpravi in tudi v zakljucku.

2Wilsonov model informacijskega vedenja

Zametki raziskovanja informacijskega vedenja so prisotni ze v zacetkih raziskav uporabe knjiznice in njenih virov, Wilson (1999) pa navaja, da se je sodobno raziskovanje informacijskega vedenja pricelo po drugi svetovni vojni, okoli leta 1948, ko je bilo objavljenih veliko novih in zaradi vojnih razmer se neobjavljenih raziskav. K temu je prispevala tudi konferenca Royal Society v Londonu, na kateri so med prvimi raziskovali, kako uporabniki ravnajo z informacijami v raziskovalnem procesu. Sprva je bil poudarek na preucevanju uporabe dokumentov s podrocja naravoslovja in medicine, kasneje, po nastanku racunalnikov in informacijskih sistemov, pa so se raziskave usmerile v uporabo informacijskih virov. Sele v osemdesetih letih prejsnjega stoletja se je pozornost preusmerila od informacij k posamezniku in njegovemu vedenju ob iskanju informacij. Na tej osnovi so bili oblikovani razlicni modeli informacijskega vedenja (Vilar, 2005).

Wilson (1999) opozarja, da moramo biti pozorni pri uporabi terminov, kot so informacijsko vedenje, vedenje pri iskanju informacij, vedenje pri poizvedovanju in vedenje pri uporabi informacij. Informacijsko vedenje je najsirsi pojem in vkljucuje vse druge procese, ki so bolj fokusirani (Vilar, 2005).

Informacijsko vedenje zajema clovekovo vedenje ob iskanju informacij v celoti. K temu spadata tako aktivno kot pasivno prejemanje informacij, torej tako osebna komunikacija kot pasivna recepcija informacij, na primer pri gledanju televizijskih oglasov.

Vedenje pri iskanju informacij je namensko iskanje informacij, ki zajema sosledje aktivnosti, s katerimi posameznik zeli zadovoljiti svojo informacijsko potrebo. Pri tem lahko posameznik uporablja razlicne vrste informacijskih virov.

Vedenje pri poizvedovanju je del celotnega iskanja informacij. Oznacuje iskalcevo interakcijo z dolocenim informacijskim sistemom - lahko tako na ravni clovekracunalnik (npr. klik z misko) kot tudi na miselni ravni (npr. ustrezna raba Boolovih operatorjev pri iskanju).

Vedenje pri uporabi informacij oznacuje aktivnosti vgrajevanja novoodkritih informacij v prejsnje znanje. Te so lahko fizicne (npr. oznacevanje pomembnejsih delov besedila z barvami) ali pa miselne (npr. primerjanje novih informacij z ze poznanimi) (Vilar, 2005).

Na informacijsko vedenje vpliva veliko stevilo spremenljivk, tako sprejemanje druzbene vloge, identiteta kot tudi osebnostne znacilnosti. Raziskave so potrdile, da je tudi spol kot spremenljivka posameznika pomembno povezan z informacijskim vedenjem (Steinerová in Susol, 2007).

2.1Razlika med spoloma v informacijskem vedenju

Na temo razlik med spoloma v informacijskem vedenju je bilo opravljenih kar nekaj raziskav.

Wilson (1981) je bil med prvimi, ki je omenil demografske spremenljivke in njihovo vlogo v informacijskem vedenju. Njegov model vedenja pri iskanju informacij izhaja iz dejstva, da sodi informacijska potreba med sekundarne clovekove potrebe, ki izhajajo iz primarnih (fizioloske, kognitivne in custvene). Pomemben je kontekst, ki vpliva nanje, to pa je lahko oseba sama, vloga, v kateri nastopa, ali pa okolje. Pri zadovoljevanju teh potreb bo uporabnik naletel na razlicne ovire, ki nastopajo v obliki izobrazevalnih, socialnih, okoljskih in ekonomskih dejavnikov. Ze tu se implicitno kaze pomembnost spola pri iskanju informacij.

Njegov dopolnjeni interdisciplinarni model, ki je nastal petnajst let po prvem, vkljucuje tudi spoznanja drugih podrocij - psihologije, trznih raziskav, odlocanja, komunikologije ipd. Ovire, ki jih je Wilson vkljucil ze v svoj prvotni model, se v interdisciplinarnem modelu preoblikujejo v spremenljivke - dejavnike, ki lahko odkrivanje informacij spodbujajo ali pa zavirajo. To so lahko psiholoske spremenljivke, demografske spremenljivke (kamor spada tudi spol), spremenljivke vloge posameznika in/ali medosebne spremenljivke, okoljske spremenljivke in znacilnosti vira. Poudarjena sta oba tipa informacijskega vedenja - pasivni in aktivni, ter tudi to, da sta informacijsko procesiranje in raba nujna, saj lahko po odkritju informacije povzrocita novo iskanje ali pa se proces na tej tocki zakljuci. Dodal je tudi tri pomembne teoreticne ideje: ideja teorije stresa in spoprijemanja z njim, ki ponudi razlago, zakaj nekatere potrebe spodbudijo iskanje informacij, druge pa ne; teorija tveganja in nagrajevanja, ki razlozi, zakaj posamezniki dolocene informacijske vire uporabljajo pogosteje kot druge; in teorija socialnega ucenja, ki utelesa koncept samoucinkovitosti oziroma uspesnosti izvedbe vedenja, ki je nujno za produciranje zelenih rezultatov (Wilson, 1997). Obstaja se nekaj drugih modelov, ki obravnavajo informacijsko vedenje, a ne omenjajo spola, zato so v tej raziskavi izpusceni. To so: teorija ustvarjanja smisla Brende Dervin (Dervin, 1983; 1992), Ellisov vedenjski model strategij pri iskanju informacij (Ellis, 1989; Ellis, Cox in Hall, 1993) in Kuhlthauin stopenjski model vedenja pri poizvedovanju (Kuhlthau, 1991).

V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj raziskav, ki potrjujejo Wilsonova spoznanja.

Dubi in Rutsch (1998 cv: Maghferat in Stock, 2010) sta ugotovili, da je pri zenskah v procesu iskanja informacij opaziti pomanjkanje samozavesti; informacije iscejo precej manj gotovo kot moski in se tudi ocenjujejo kot slabse iskalke. Prav tako sta opazna strah pred tehnologijo (predvsem novo) in vecje zanasanje na pomoc informacijskih strokovnjakov. Zenske iskalnike pogosteje opisujejo tudi kot prezapletene za uporabo. Moski iscejo veliko bolj samozavestno, selektivno in celovito. Visjo stopnjo samozavesti pri moskih so pri raziskovanju iskanja turisticnih informacij o krajih na Kitajskem odkrili tudi Xie, Bao in Morais (2006).

Zenske informacije pregledujejo bolj natancno, obsezno in poglobljeno kot moski ter pri iskanju informacij uporabljajo manj logicnih operatorjev (in, ali, in ne) (Maghferat in Stock, 2010). Lorigo idr. (2006) so prisli do nasprotne ugotovitve, saj naj bi se zenske pri dolocenem spletnem dokumentu zadrzale manj casa. Pri iskanju informacij uporabijo vec virov, tako tiskanih kot spletnih, medtem ko moski v splosnem pokazejo manj zanimanja in motivacije za iskanje informacij (Laroche idr., 2000) in veliko informacij najdejo tudi po nakljucju (Maghferat in Stock, 2010). Moski iscejo z vec enobesednimi poizvedbami kot zenske (Maghferat in Stock, 2010). S tem se strinjajo tudi Lorigo idr. (2006), ki so ugotovili, da so zenske po spletu iskale z obcutno vec besedami kot moski.

Moski najpogosteje pricnejo iskati po spletu, pri cemer dajejo velik poudarek brezplacnim spletnim virom in znanstvenim podatkovnim bazam, tudi kadar to ni potrebno (Maghferat in Stock, 2010). Pomembna se jim zdita hiter dostop do elektronskih virov in nizja cena dolocenih revij. Iskanja informacij se najraje lotijo individualno, pri sami strukturi pridobljenih informacij pa tezijo k hierarhicni, logicni in linearni strukturi. Med elektronskimi in tiskanimi viri ne opazijo znatnih razlik. To sta v obsezni raziskavi, izvedeni na Slovaskem, potrdila Steinerová in Susol (2007). Ugotovila sta tudi, da zenske informacije najraje iscejo v sodelovanju, pogosteje uporabljajo placljive vire (obicajno z dostopom, placanim preko ustanov) in potrebujejo kontekst, da informacijo v celoti razumejo. Strinjala sta se tudi z dognanjem Schmidta in Stocka (2009), da zenske cenijo moznost prilagajanja informacij in pri iskanju veckrat uporabljajo custveno obarvane kljucne besede. Jansen in Solomon (2010) sta prav tako prisla do podobnih ugotovitev kot Schmidt in Stock, ko sta raziskovala vlogo spola pri osredotocenosti na kljucne besede.

2.2Informacijsko vedenje mlajsih uporabnikov

Glede na to, da je vecina sodelujocih v nasi raziskavi mlajsa od 40 let, je treba omeniti tudi specificnost informacijskega vedenja mlajsih uporabnikov. Shenton (2007) doloci tri temeljne tezave, ki jih opazijo knjiznicarji pri iskanju informacij mlajsih uporabnikov. To so ocenjevanje kvalitete in ustreznosti pridobljenih informacij, ocenjevanje njihove relevantnosti ter ocenjevanje verodostojnosti vira, od koder informacija izhaja.

Agostova (2011) navaja dognanja stevilnih raziskav glede informacijskega vedenja mlajsih uporabnikov knjiznic. Najpogosteje iscejo informacije o vrstnikih, druzini in drugih odnosih, popularni kulturi, custvenih potrebah, zdravju in varnosti, spolnosti, potrosniskih potrebah, studiju in soli v splosnem, prostocasnih dejavnostih ter karieri.

Pri pridobivanju teh informacij pogosto naletijo na tezave, predvsem zaradi pomanjkanja znanja, pomanjkanja konteksta in ozadja informacije, negativne percepcije knjiznic in knjiznicarjev, izogibanja informacijam, socialne anksioznosti, tezav dostopa in informacijske preobremenjenosti. Usmerjeni so predvsem v digitalne informacije, s katerimi pogosto zadovoljijo stevilne potrebe, kot so potrebe po socialni interakciji in komunikaciji, vzpostavljanju odnosov, custveni podpori, raziskovanju lastne identitete, grajenju pozitivne samopodobe in akademski ter intelektualni podpori. Agostova (2011) opozarja tudi na presenetljivo dognanje, ki je skupno stevilnim raziskavam, da kljub premiku k digitalnim informacijam se vedno obstaja velika stopnja mlajsih uporabnikov, ki niso vesci uporabe te tehnologije.

2.3Raziskovalni problem

Informacijsko vedenje smo raziskovali predvsem z vidika priprave strategije iskanja informacij, uporabe informacijskih virov, pojmovanja zanesljivosti in samoocenjevanja v postopku iskanja. Zaradi preglednosti je bil proces razdeljen na tri vsebinsko-casovne etape: razlike med spoloma pri pripravi na iskanje informacij (cas pred zacetkom dejanskega iskanja), razlike v vedenju med samim iskanjem informacij (cas dejanskega iskanja) in razlike v evalvacijskih postopkih (cas po koncanem iskanju informacij). Na tej osnovi so postavljena naslednja raziskovalna vprasanja:

1. Ali obstajajo razlike med moskimi in zenskami pri pripravi na iskanje in poizvedovanje informacij?

2. Ali obstaja razlika med moskimi in zenskami v casu iskanja in poizvedovanja informacij?

3. Ali obstaja razlika med moskimi in zenskami glede evalvacije procesa iskanja in poizvedovanja informacij?

3Raziskovalna metoda

Uporabljena je bila anketna metoda zbiranja podatkov.

3.1Pripomocki

Uporabljena je bila spletna anketa (EnKlikAnkete - 1KA) (Priloga 1).

Vprasalnik vsebuje stirinajst zaprtih vprasanj, ki se nanasajo na zgoraj opisana raziskovalna vprasanja. Poleg teh vprasanj so bili vkljuceni tudi demografski podatki uporabnikov: spol, starostna skupina in dokoncana stopnja izobrazbe uporabnikov. Vkljuceno pa je bilo tudi podvprasanje o izbrani studijski smeri, ki se je prikazalo tistim, ki so pogoju ustrezali. Vprasalnik navajamo v Prilogi 1.

Anketo so lahko v celoti izpolnili le tisti anketiranci, ki so na uvodno vprasanje o uporabi splosnih knjiznic odgovorili pritrdilno.

3.2Vzorec

Vzorec je bil priloznosten. Na anketo je odgovorilo 153 oseb, od katerih jih je 112 odgovorilo na vsa vprasanja. Delno izpolnjene ankete so bile izlocene. Polovica oseb je bila moskih, polovica zensk, sicer tudi uporabnikov splosnih knjiznic. Med njimi je bilo najvec oseb v starostni skupini 21-40 let, najmanj pa oseb v starostni skupini 41-60 let (Slika 1).

Najvec uporabnikov je koncalo poklicno ali stiriletno srednjo solo (83), dvajset jih je zakljucilo univerzitetni studij, osem osnovno solo in samo ena oseba je zakljucila specializacijo ali magisterij znanosti. Enaindvajset uporabnikov je odgovorilo se na dodatno vprasanje, ki je pokazalo, da deset uporabnikov prihaja s podrocja naravoslovja, znanosti ali medicine, sedem s podrocja druzboslovja in stirje s tehnicnih studijev.

Ker smo pricakovali, da bodo anketo izpolnjevali uporabniki, mlajsi od 18 let, je anketa vkljucevala tudi soglasje starsev za sodelovanje pri anketiranju in seveda opomnik, da gre za prostovoljno anketo.

3.3Postopekzbiranja podatkov in analize

Anketa je bila razsirjena s pomocjo elektronske poste in druzbenih omrezij (Facebooka in Instagrama). Dostopna je bila deset dni, po prvih sedmih dneh so bili uporabniki prijazno opomnjeni na izpolnjevanje ankete. Proces zbiranja podatkov je potekal od 13. do 23. julija 2015.

Pridobljeni podatki so analizirani s pomocjo deskriptivne in inferencne statistike.

4Rezultati

Rezultati bodo predstavljeni po naslednjih vsebinskih sklopih: zacetek iskanja informacij, iskanje informacij in evalvacija iskanja informacij. Rezultati izracunanih t-testov niso pokazali znacilnih razlik, razen pri vprasanjih, kjer je to posebej omenjeno.

4.1 Zacetek iskanja informacij

Rezultati so pokazali, da si tako moski kot zenske najpogosteje ne pripravijo nacrta pred iskanjem informacij; pri moskih se je pokazalo, da iskanje informacij pogosteje nacrtujejo (aritmeticna sredina moskih x = 2,2, aritmeticna sredina zensk x= 2,1, pri cemer vrednost 1 oznacuje »skoraj nikoli«, vrednost 5 pa »skoraj vedno«), ceprav razlika ni velika (Slika 2). Variabilnost odgovorov moskih in zensk je srednja (KV = 57 %), kar pomeni, da v odgovarjanju niso bili enotni; prevladovalo je vec razlicnih odgovorov.

Ob zacetku iskanja informacij moski vcasih obcutijo zadovoljstvo, medtem ko ga zenske redko (Slika 3).

4.2Iskanje informacij

Uporabniki so ocenjevali pogostost zacetka iskanja informacij po spletu, v knjiznicnem katalogu in v referencnem gradivu (slovarjih, enciklopedijah).

Pokazalo se je, da tako moski kot zenske skoraj vedno pricnejo iskati informacije po spletu. Knjiznicni katalog kot prvi vir informacij moski izbirajo redkeje, zenske pa pogosteje. Skupina moskih je odgovarjala bolj homogeno (SD = 0,9), pri skupini zensk pa najdemo vecjo heterogenost odgovorov (SD = 1,2); njihovi odgovori so zastopani pri vseh kategorijah, kot je razvidno s slike. Aritmeticna sredina moskih je x = 2,2, zensk pa x = 3,5. Uporabniki referencno gradivo kot prvi vir izberejo razlicno pogosto; zenske relativno redno (»pogosto« in »skoraj vedno«), medtem ko se odgovori moskih bolj nagibajo k odgovorom »redko« oziroma »skoraj nikoli«. To potrdijo tudi aritmeticna sredina (x = 2,3) in standardna deviacija (SD = 0,9) moskih ter aritmeticna sredina (x = 2,7) in standardna deviacija (SD = 1,1) zensk (Preglednica 1).

Pri vprasanju o uporabi knjiznice pri iskanju informacij se je izkazalo, da tako moski kot zenske vcasih obiscejo vec kot eno knjiznico. Medtem ko so moski odgovarjali dokaj podobno (SD = 0,8) z aritmeticno sredino x = 2,7, pa so zenske odgovarjale v smeri vecje razlicnosti (SD = 1,1) z aritmeticno sredino x = 3. Moski so najpogosteje odgovorili z »vcasih«, najmanjkrat pa s »skoraj nikoli«. Tudi zenske so najpogosteje odgovarjale z »vcasih«, najredkeje pa s »skoraj vedno«.

Za iskanje informacij so oboji pogosto pripravljeni porabiti toliko casa, kot je potrebno, tudi vec ur (Slika 4). Standardna deviacija pokaze, da so moski (SD = 0,9) v odgovorih bolj homogeni in pogosto iscejo informacije tudi po vec ur. Pri zenskah (SD = 1,2) so odgovori razlicni, nekatere porabijo vec casa, druge tudi manj. Aritmeticna sredina moskih je znasala x = 3,8, aritmeticna sredina zensk pa x = 3,7.

Pri iskanju ustreznih elektronskih virov se moski in zenske vedejo podobno; oboji so pogosto pripravljeni za sam proces porabiti vec ur in pregledati tudi vec strani zadetkov (Sliki 5 in 6).

Glede placljivosti informacijskih virov, tako tiskanih kot elektronskih, se je izkazalo, da niso ne moski ne zenske skoraj nikoli pripravljeni placati za relevantno informacijo, oziroma to storijo redko. Moski so najpogosteje odgovarjali s »skoraj nikoli«, najredkeje pa so izbrali odgovor »skoraj vedno«. Enako so odgovarjale zenske (Slika 7).

Tako moskim kot zenskam se zdi slikovni prikaz najdenih informacij vcasih pomembnejsi od besedilnega. Moski so najpogosteje odgovarjali z »vcasih«, najredkeje pa s »skoraj nikoli«. Zenske so najpogosteje odgovarjale z »vcasih«, najredkeje pa s »skoraj vedno« (Slika 8).

Vprasanje o zaupanju preverjenim virom je pokazalo, da tako moski kot zenske bolj zaupajo preverjenim virom kot nepreverjenim in da se jim zdi tocnost informacije pomembna lastnost informacijskega vira (Slika 9).

Uporabniki so morali oceniti tudi zanesljivost razlicnih spletnih virov pri pridobivanju informacij. Navedeni so bili naslednji spletni viri: druzbena omrezja Facebook, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Tumblr in Twitter, spletna enciklopedija Wikipedija ter spletne strani revij. Moski pogosteje kot zenske uporabljajo Facebook, Tumblr, Twitter in spletne strani revij, medtem ko zenske pogosteje kot moski uporabljajo Instagram, LinkedIn ter Pinterest. Oboji zelo pogosto uporabljajo spletno enciklopedijo Wikipedijo. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni rezultati pri virih, kjer so se pojavile statisticne razlike.

Instagram je druzbeno omrezje, namenjeno predvsem uporabnikom pametnih telefonov. Omogoca deljenje fotografij in kratkih videoposnetkov. Instagram pogosteje uporabljajo zenske, oboji pa so ga najpogosteje ocenili kot nezanesljivega, ceprav so opazne razlike (Slika 10). Izracun t-testa nam pokaze, da zenske Instagram pogosteje ocenjujejo za nezanesljivega kot moski (p = 0,03). Aritmeticna sredina ocen moskih je x = 1,5, SD moskih pa 1. Aritmeticna sredina ocen zensk je x = 1,2, SD zensk pa 0,5, kar nakazuje na vecjo homogenost odgovorov zensk.

Tumblr je druzbeno omrezje, namenjeno predvsem ustvarjanju blogov. Pogosteje ga uporabljajo moski, najveckrat pa je bil ocenjen kot nezanesljiv informacijski vir (Slika 11). Statisticna znacilnost t-testa potrdi dejstvo, da Tumblrju bolj zaupajo moski kot zenske. Aritmeticna sredina ocen moskih je x = 1,8; aritmeticna sredina ocen zensk je x = 1,2. Zenske so odgovarjale bolj homogeno (SD zensk je 0,4, SD moskih je 0,8).

Twitter je druzbeno omrezje, namenjeno predvsem deljenju kratkih besedilnih sporocil, a kljub temu dovoljuje tudi uporabo fotografij in videoposnetkov. Moski ga uporabljajo pogosteje in ga tudi ocenjujejo za zanesljiv informacijski vir, medtem ko so ga zenske najveckrat ocenile za nezanesljivega (Slika 12). Razliko potrjuje tudi rezultat t-testa (p = 0,004). Aritmeticna sredina moskih je x = 1,9, zensk pa x = 1,4, pri obojih s SD = 0,6.

Pri iskanju informacij se zenske pogosteje zanesejo na pomoc knjiznicarja kot moski, kar je potrjeno tudi z izracunanim t-testom (p = 0,01). Izracunani standardni deviaciji moskih (SD = 1,2) in zensk (SD = 0,9) potrdita tudi, da so si bile zenske bolj enotne v tem, da se pri iskanju pogosto zanesejo na pomoc. Moski so tudi veliko pogosteje kot zenske odgovorili, da za pomoc ne prosijo skoraj nikoli (Slika 13).

Izkazalo se je tudi, da ni velike razlike v medsebojnem sodelovanju pri iskanju informacij, ceprav je opazno, da se k njemu pogosteje nagibajo zenske (Slika 14).

4.3Evalvacija iskanja informacij

Pri vprasanju o evalvaciji se je izkazalo, da so tako moski kot zenske najveckrat ocenili, da se med informacijami znajdejo (Slika 15). Odgovor »med informacijami se znajdem« je izbralo najvec moskih in zensk, ki imajo koncano poklicno ali stiriletno srednjo solo.

5Razprava

Glede priprave na iskanje in poizvedovanje informacij se kaze, da moski pogosteje pripravijo nacrt pred zacetkom iskanja informacij, ceprav ta razlika v primerjavi z zenskami ni statisticno pomembna. Tudi Steinerová in Susol (2007) trdita, da so moski bolj strateski tipi iskalcev informacij v primerjavi z zenskami. Sklepamo torej lahko, da moski raje porabijo vec casa za samo pripravo kot za dejansko iskanje in so pri samem procesu iskanja morda tudi ucinkovitejsi, saj iscejo z ze vnaprej premisljeno strategijo. Potrdili smo tudi variabilnost odgovorov, ki jo verjetno lahko pripisemo heterogenosti vzorca, saj razen spola ni bila kontrolirana nobena druga demografska spremenljivka.

Ugotovili smo tudi razlike med moskimi in zenskami glede iskanja in poizvedovanja informacij. Moski redko pricnejo iskati informacije v knjiznicnem katalogu, zenske pa v referencnem gradivu. Odgovori nam med drugim pokazejo, da zenske veliko pogosteje pricnejo iskati informacije v knjiznicnem katalogu kot moski. Odgovarjale so precej bolj heterogeno, izbirale vec razlicnih moznosti kot moski. Do enakih spoznanj glede uporabe knjiznicnega kataloga sta prisla tudi Steinerová in Susol (2007). Oboji najveckrat pricnejo iskati informacije po spletu. Spoznanje, da mlajsi uporabniki iscejo informacije zgolj po spletu in jih pogosto najdejo po nakljucju (Rowlands idr., 2008), pa pred knjiznicarje postavlja nove izzive. Pri mladih uporabnikih bi bilo treba stalno izboljsevati njihovo informacijsko pismenost, v smislu razvijanja iskalnih strategij in vescin vrednotenja pridobljenih virov. Usmeriti pa bi jih bilo treba tudi v tiskane vire in hkrati graditi spoznanje o vlogi in pomenu knjiznic. Prav njim je treba predstaviti personaliziran pristop, saj so kot »Google generacija« precej individualisticno usmerjeni (Shenton, 2007).

Moski so pripravljeni porabiti vec casa za iskanje informacij kot zenske. Tudi za ustrezen elektronski vir so pripravljeni porabiti vec casa in preiskati vec razlicnih strani zadetkov, s cimer se strinjajo Lorigo idr. (2006). Strinjajo se tudi z ugotovitvijo, da so zenske pri raziskovanju pogosteje pripravljene obiskati tudi vec kot eno knjiznico. Zenske so pri vprasanjih, ki se nanasajo na cas, potreben za iskanje informacij, cas, potreben za preiskovanje elektronskih virov, in obisk vec knjiznic odgovarjale precej razlicno. Ta spoznanja kazejo na potrebo, da morajo knjiznicarji razlicno obravnavati moske in zenske. Morda bi moske v vecji meri usmerjali v tiskane vire, pri zenskah pa razvijali vescine uporabe tehnologije. Prav tako bi bilo oboje smiselno seznaniti s strategijami vrednotenja virov, saj je ta kompetenca predvsem za spletne vire zelo pomembna. Verjetno pa lahko pricakujemo vecje sodelovanje zensk, kot potrjujejo spoznanja v nadaljevanju.

Zenske statisticno potrjeno pogosteje iscejo informacije v sodelovanju, pri tem pa - v nasprotju z moskimi - tudi veliko pogosteje za pomoc prosijo knjiznicarja. Zenske so si bile pri odgovarjanju enotnejse, medtem ko so bili odgovori moskih bolj razprseni. Vecja pripravljenost na sodelovanje in zanasanje na pomoc informacijskega strokovnjaka pri zenskah se je pokazala tudi v stevilnih drugih raziskavah. Potrdile so ju raziskave Dubijeve in Rutscheve (1998 cv: Maghferat in Stock, 2010), Xieja, Baoja in Moraisa (2006) ter Steinerove in Susola (2007). Kot razlog za to navajajo nizjo stopnjo samozavesti, prepricanja vase in samostojnosti pri zenskah. Zato bi bilo smiselno, da knjiznicarji zenske uporabnice postopoma uvajajo v rabo tehnologije pri iskanju informacij. Pri tem je posebno pozornost treba nameniti mlajsim uporabnicam, ki imajo tezave pri uporabi tehnologije v te namene (Agosto, 2011).

Oboji bolj zaupajo tiskanim informacijskim virom oziroma elektronskim razlicicam virov, ki so obicajno v tiskani obliki (enciklopedija in revije), kot pa izvirno elektronskemu gradivu. Ta podatek je, glede na prevladujoco starostno skupino 21-40 let, presenetljiv. Julien in Barker (2009) sta prisla do popolnoma drugacnih spoznanj, saj so mlajsi uporabniki preferirali predvsem spletne vire, ker so lazje dostopni in bolj prilagodljivi. Enciklopedije in revije so uporabniki nase raziskave ocenili kot najbolj zanesljiva vira. Moski izbrane elektronske vire uporabljajo pogosteje kot zenske, pri cemer je treba upostevati tudi mesto, kjer so nasli povezavo na anketo (npr. za vse tiste, ki so na povezavo kliknili na druzbnem omrezju Facebook, lahko sklepamo, da ga tudi uporabljajo). Do virov so tudi bolj zaupljivi. Veliko stopnjo zaupljivosti najdemo predvsem pri mlajsih uporabnikih, saj virov ponavadi ne vrednotijo (Rowlands idr., 2008). Zanimivo je, da je doloceno stevilo moskih ocenilo cisto vsakega izmed spletnih virov za zelo zanesljivega, tudi v primerih, ko se zenske za to oceno niso odlocile (npr. Facebook, Instagram in Tumblr). Za najbolj zanesljiv vir so oboji ocenili Wikipedijo, za najmanj zanesljive pa so moski izbrali Instagram in Pinterest, zenske pa Tumblr. Splosno gledano so oboji za najmanj zanesljivo ocenili druzbeno omrezje Instagram. Najbolj uporabljana vira med nastetimi sta Wikipedija in Facebook. Moski najmanj uporabljajo Pinterest, zenske pa Twitter. Statisticno pomembne razlike se kazejo pri ocenah zanesljivosti Instagrama, Tumblrja in Twitterja. Pri tem je pomembno omeniti tudi, da je za moske bolj pomembna preverljivost vira, kar sta ugotovila tudi Maghferat in Stock (2010), poleg tega je za moske znacilno, da so za vir veckrat pripravljeni placati ter da se jim zdi slikovni prikaz informacij pomembnejsi od besedilnega.

Med evalvacijo procesa iskanja in poizvedovanja informacij pri moskih in zenskah obstaja razlika. Odgovori kazejo, da moski ob zacetku iskanja informacij zares pogosteje obcutijo zadovoljstvo (najvec moskih vcasih obcuti zadovoljstvo, najvec zensk pa redko) in da se pri tem ocenjujejo za boljse iskalce informacij kot zenske. Enako so se ocenili tudi moski v raziskavah, ki so jih opravili Dubijeva in Rutscheva (1989 cv: Maghferat in Stock, 2010) ter Xie, Bao in Morais (2006). V splosnem so oboji ocenili, da se med informacijami znajdejo.

Glede na izracune t-testov, ki so bili opravljeni, lahko potrdimo tudi ugotovitev Steinerove in Susola (2007), da se razlike med spoloma v sodobnih casih vse bolj zmanjsujejo, a jih kljub vsemu ne gre zanemariti, tudi zaradi spoznanja, da imajo zenske vecji strah pred tehnologijo, kot med drugim navajata Dubijeva in Rutscheva (1998 cv: Maghferat in Stock, 2010).

6Zakljucek

V raziskavi so bile proucevane tri vsebinsko-casovne etape informacijskega vedenja pri moskih in zenskah; to so bile priprava na iskanje informacij (cas pred zacetkom dejanskega iskanja informacij), vedenje med samim iskanjem informacij (cas dejanskega iskanja) in evalvacijski postopki (cas po koncanem iskanju).

Odgovori so pokazali, da tako moski kot zenske v casu pred zacetkom dejanskega iskanja ne nacrtujejo samega iskanja informacij, ceprav gre trend pri moskih bolj v smeri nacrtovanja kot pri zenskah. Oboji tudi najpogosteje za zacetni informacijski vir izberejo svetovni splet. Zenske pogosteje izberejo knjiznicni katalog, iz cesar lahko sklepamo, da tudi pogosteje iscejo informacije v knjiznici; opozoriti pa je treba na morebiten pojav zazelenih odgovorov, saj so pri zenskah ti pogostejsi.

V casu dejanskega iskanja informacij moski dlje casa vztrajajo pri dolocenem informacijskem viru. Zenske pogosteje iscejo informacije sodelovalno kot moski in se zanesejo na pomoc knjiznicarja, oboji pa se vedno bolj zaupajo tiskanim informacijskim virom kot elektronskim. Pri tem se je med drugim pokazalo, da so moski vecji uporabniki elektronskih virov kot zenske in da jim tudi bolj zaupajo. Knjiznice bi lahko to spoznanje odlicno uporabile za svojo promocijo. Splosno znano je, da moski manj obiskujejo knjiznice kot zenske in menimo, da bi lahko knjiznice to spremenile z visjo stopnjo aktivnosti in prisotnosti na razlicnih druzbenih omrezjih. Iz teh ugotovitev bi se dalo izpeljati se nekaj drugih, za knjiznice koristnih raziskav, na primer, ali zenske ob uporabi tehnologije obcutijo vecji strah in ali so moski do najdenih informacij prevec zaupljivi, ter dognanja potem tudi ustrezno aplicirati v knjiznicarsko prakso.

Rezultati evalvacije pri iskanju informacij so pokazali, da moski ob zacetku iskanja informacij pogosteje obcutijo zadovoljstvo kot zenske in se pri tem tudi ocenjujejo za boljse iskalce informacij.

Generalno gledano se v odgovorih potrdi veliko stereotipnih znacilnosti posameznega spola - na primer, moski so veliko bolj vesci v tehnologiji in jo tudi raje uporabljajo, zenske pa so bolj pripravljene vprasati za pomoc in knjiznice pogosteje obiskujejo.

Odgovori moskih so bili v vecini primerov precej homogeni, medtem ko so zenske v vecini primerov odgovarjale bolj razprseno in so izbirale razlicne odgovore. To za knjiznicarje pomeni, da je za njihove dejanske uporabnice treba izvajati vec razlicnih storitev, potencialnim pa ponuditi vec razlicnih in raznovrstnih moznosti, ki bi jih pritegnile k uporabi knjiznice. Te aktivnosti niso nujno vezane na knjiznicarski svet, saj je v Sloveniji ze zelo dobro sprejeta praksa splosnih knjiznic, da prirejajo razlicne dogodke, kot so razstave, delavnice, predstavitve knjiznih novosti, pogovore z znanimi osebnostmi in podobno, ki so obicajno dobro obiskani. Moski dajejo velik poudarek tehnologiji, kar je tisto, na kar bi se morali knjiznicarji tudi najbolj osredotocati, ce zelijo privabiti potencialne uporabnike. Dobrodosli bi bili na primer tecaji uporabe razlicnih podatkovnih baz in informacijskih servisov (na primer tecaj uporabe Mreznika), tecaji v zvezi s fotografijo in njeno montazo (na primer fotografski tecaj, tecaj uporabe programa Adobe Photoshop) ter filmski tecaji (snemanje z digitalno kamero, videomontaza s programom Sony Vegas...). Izsledke raziskave bi se dalo aplicirati tudi pri posodabljanju (ali pri ustvarjanju novih) informacijskih sistemov z namenom priblizati jih knjiznicnim uporabnikom.

Tema razlik med spoloma je za knjiznicarje zelo pomembna, saj morajo zaradi njih prilagajati svoje storitve znacilnostim uporabnikov, hkrati pa zastavlja se veliko odprtih ter zanimivih in uporabnih vprasanj. Nadaljnje raziskave bi bilo treba se nadgraditi. Raziskavo bi bilo najbolje opraviti ob drugem casu, morda med solskim letom, ko uporabniki uporabljajo knjiznice v razlicne namene; julija jih namrec najpogosteje obiskujejo zaradi lahkotnega poletnega branja. Povecati bi bilo treba vzorec uporabnikov, starejsih od 61 let, in tistih z visjo izobrazbo (specializacijo ali magisterijem znanosti). Odgovori mlajsih uporabnikov namrec bistveno vplivajo na vprasanja v povezavi z uporabo spleta in tehnologije. Ob tem bi se lahko raziskalo tudi korelacijo med znacilnostmi spola v informacijskem vedenju in drugimi spremenljivkami, denimo starostjo (npr. Ali starejse zenske iscejo informacije drugace kot mlajse?), izobrazbo (npr. Ali visje izobrazeni moski informacije iscejo drugace kot nizje izobrazeni?) ali smerjo studija v splosnem (npr. Ali uporabljajo zenske in moski, ki studirajo druzboslovje, drugacne informacijske vire kot tisti, ki studirajo naravoslovje?). Tu bi se omenili, da ze pri tej raziskavi lahko ocenimo stopnjo vpliva drugih spremenljivk na razlike med spoloma - v tej raziskavi na primer ni bil opazen pomemben vpliv znacilnosti vira. Z zornega kota starostne skupine, ki je bila v anketi najstevilcnejsa (od 21. do 40. leta), je bila tudi stopnja neuporabe raziskovanih elektronskih virov, predvsem druzbenih omrezij, presenetljivo visoka. Tu se samo ponuja zanimivo raziskovalno vprasanje, ali gre morda za upad rabe druzbenih omrezij, jih morda ne vidijo kot relevanten vir informacij ali pa gre vzrok pripisati cemu drugemu.

Footnote

1 Clanek je nastal na osnovi diplomske naloge z naslovom Razlike med spoloma v informacijskem vedenju pod mentorstvom prof. dr. Vlaste Zabukovec.

References

Navedeni viri

Agosto, D. E. (2011). Young adults' information behavior: what we know so far and where we need to go from here. Journal of research on libraries and young adults, 2(1).

Dervin, B. (1983). An overview of the sense making research: concepts, methods and results to date. V International communications association annual meeting. Washington, DC: International Communication Association. Pridobljeno 31. 8. 2016 s spletne strani: http:// faculty.washington.edu/wpratt/MEBI598/Methods/An%20Overview%20of%20Sense-Making%20Research%201983a.htm

Dervin, B. (1992). From the mind's eye of the user: the sense making qualitative-quantitative methodology. V J. D. Glazier in R. R. Powell (ur.), Qualitative research in information management (str. 61-84). Englewood, Colorado: Libraries unlimited.

Ellis, D. (1989). A behavioural approach to information retrieval system design. Journal of documentation, 45(3), 171-212.

Ellis, D., Cox, D. in Hall, K. (1993). A comparison of the information seeking patterns of researchers in the physical and social sciences. Journal of documentation, 49(4), 356-369.

Jansen, B. J. in Solomon, L. (2010). Gender demographic targeting in sponsored search. V Proceedings of the 28th International conference on human factors in computing systems (CHI) (str. 831-840). New York: ACM. Pridobljeno 31. 8. 2015 s spletne strani: http://dmrussell.net/CHI2010/docs/p831.pdf

Julien, H. in Barker, S. (2009). How high-school students find and evaluate scientific information: a basis for information literacy skills development. Library and information science research, 31(1), 12-17. doi: 10.1016/j.lisr.2008.10.008

Kuhlthau, C. (1991). Inside the search process: information seeking from the user's perspective. Journal of the American Society for Information Science, 42(5), 361-371.

Laroche, M., Saad, G., Cleveland, M. in Browne, E. (2000). Gender differences in information search strategies for a Christmas gift. Journal of consumer marketing, 17(6), 500-522. doi: 10.1108/07363760010349920

Lorigo, L., Pan, B., Hembrooke, H., Joachims, T., Granka, L. in Gay, G. (2006). The influence of task and gender on search and evaluation behavior using Google. Information processing and management, 42(4), 1123-1131. doi: 10.1016/j.ipm.2005.10.001

Maghferat, P. in Stock, W. G. (2010). Gender-specific information search behaviour. Webology, 7(2), paper 80. Pridobljeno 31. 8. 2015 s spletne strani: http://www.webology. org/2010/v7n2/a80.html

Rowlands, I., Nicholas, D., Williams, P., Huntington, P., Fieldhouse, M., Gunter, B., ... Tenopir, C. (2008). The Google generation: the information behaviour of the researcher of the future. Aslib proceedings, 60(4), 290-310. doi: 10.1108/00012530810887953

Schmidt, S. in Stock, W. G. (2009). Collective indexing of emotions in images: a study in emotional information retrieval. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 60(5), 863-876.

Shenton, A. K. (2007). The paradoxical world of young people's information behaviour. School libraries worldwide, 13(2), 1-17.

Slovenske splosne knjiznice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splosnih knjiznic 2013-2020: stanje in okolja slovenskih splosnih knjiznic v letu 2012. (2012). Grosuplje: Zdruzenje splosnih knjiznic. Pridobljeno 31. 8. 2016 s spletne strani: http://zdruzenje-knjiznic. si/dokumenti/ Strategij a-koncno.pdf

Steinerovâ, J. in Susol, J. (2007). Users' information behaviour - a gender perspective. Information research, 12(3), paper 13. Pridobljeno 31. 8. 2015 s spletne strani: http://www. informationr.net/ir/12-3/paper320.html

Vilar, P. (2005). Informacijsko vedenje: modeli in koncepti. Knjiznica, 49(1-2), 77-104.

Wilson, T. D. (1981). On user studies and information needs. Journal of documentation, 37(1), 3-15.

Wilson, T. D. (1997). Information behavior: an interdisciplinary perspective. Information processing and management, 33(4), 551-572. doi: 10.1016/S0306-4573(97)00028-9

Wilson, T. D. (1999). Models in information behaviour research. Journal of documentation, 55(3), 249-270.

Xie, H., Bao, J. in Morais, D. B. (2006). Exploring gender differences in information search among domestic vistors to Yellow Mountain and Guilin, PRC. V Proceedings of the 2006 Northeastern Recreation Research Symposium, April 9-11 2006 (str. 120-125). New York: Bolton Landing. Pridobljeno 31. 8. 2015 s spletne strani: http://www.nrs.fs.fed.us/pubs/ gtr/gtr_nrs-p-14/16-xie-p-14.pdf

Appendix

(ProQuest: Appendix omitted.)